Sweet Seven

Ja no, naredila sem popravca. Pisno del z dvojko, ustni del pa s trojko. Malo mi je manjkalo do tri skupno, kar bi pomenilo da sem dobra, tko sem pa zadostna. Ampak nej mi bo, si oprostim.

Glavno da mam zdej počitnice!!!!!!

marilyn

Danes sem dobila tak blogarski napad. Po skoraj enem letu me je nekaj zaneslo na tale blogos. Verjetno ker noč in dan visim na njem in vestno čekiram nekaj meni najljubših avtorjev, ki naj ostanejo neimenovani.

Ne pravim, da je sonček slaba stvar, sploh ne. Ampak zna bit pa zelo nadležen v času, ko se moraš učit. In to ogromno učit. Matematika me daje že od konca junija, od konca šolskega leta. Danes sem odpisala pisni del, jutri me, če bo vse po sreči, časa še ustno. Pa sploh me ne vleče, da bi se učila, čeprav vem, da se bom mogla potem še enkrat od začetka, v primeru če mi ne uspe.

Edina misel, ki me spravlja v malo boljšo voljo je misel na maturanstki izlet na katerega gremo čez točno 14 dni. Pa če naredim matematiko ali pa ne. In sploh komaj čakam, da se spet po dolgem času spravim za šank, ki ga že kar močno pogrešam. Spet bom imela delavne petek, soboto in nedeljo, ampak meni se zdi kot nekakšna lažja rekreacija v kateri pač uživam. In če me razumete ali pa ne, strežba je moja služba.

Ugotavljam kako bi semle spravila video..Hm..
marilyn

Moji dnevi so glih tko dolgočasni kt, da bi gledala kako rastejo limone. Ja, vem, dost bedna primerjava. Sam glih na misel mi je prišla ta pesem in seveda sem mogla dat tak naslov današnjemu blogu. Vstala sem ob enajstih, se počas odpravila do kavča, pogledala še dva dela Canada’s next top model =P Ne morem se upreti. Potem sem šla pod tuš, si naredila kapučino in sadni krožnik =) Sem bila skrajno ponosna na mojo zdravo izbiro..no, kasneje sem jedla še lazanjo, ampak to res ni važno =P Učila sem se celo dobre tri ure, za spremembo. Potem pa tako kot vsak večer “šetnja” z Jano. Spet sva se nagledali fantov u skate-parku. Trenutno pa gledam Spet doma =D Sploh ne najdem razloga, ampak prav paše mi malo pogledat Petra Polesa, ki je mimogrede božanski.

LP,

Marilyn

Ja, verjetno se bom zdej sama sebi zdela neumna ker tole pišem. Ampak v bistvu me ne zanima kaj si kdorkoli misli o meni. Ne poznate me. Zato je toliko lažje če povem vse po pravici. Začelo se je eno leto nazaj. Verjetno je kdo od vas že poskusil spoznati osebo na internetu? No, potem mi ni treba izgubljati besed o tem, da včasih misliš, da je pa morda končno on tisti pravi. Pogovorom sledijo sms-i in temu pač enkrat v prihodnosti sledi date. In po nekaj neuspelih poskusih sva se končno dobila. V eni izmed ljubljanskih diskotek. Začelo se je super. Super je tudi minevalo, v kotu pri wcjih. Potem pa šok, ko ugotovim, da morda še vseeno ima punco in z njo ni prekinil. Po nenadnem odhodu ugotovim, da še nisem slišala njegove plati te zgodbe. Zato se odločiva, da se dobiva. Večer mine ob Ljubljanici. Konča se s poljubom na usta in z obljubo, se bova še videla. Čez nekaj dni mi pove, da je spet skupaj s tisto punco. Potem je nekako sledilo obdobje zanikanja. Neee, nikakor nisem ničesar čutila ob njem, čeprav sem se zaradi njegovega dotika dobesedno tresla še cel naslednji dan. Minilo je pol leta od najinega srečanja ob Ljubljanici in potem sva se dobila še enkrat. Še vedno je užival z svojo punco, a mi je cel večer govoril o tem, kako jo bo pustil. Spet sem pozabila nanj in tako je minilo malo manj kot pol leta in končno sem dočakala dneve, ko o njem nisem mislila. Pa je spet prišlo obdobje sms-ov in prigovarjanja naj se vendarle dobiva, da mi pove kako čuti. In sva se dobila. To je bil najlepši večer mojega življenja. Poslovila sva se s poljubom in z obljubo, da se dobiva takoj ko pridem iz morja. Ko sem stopila v taxi si nisem mislila, da sem spet naredila napako. Čez dva tedna je prekinil. Še vedno ima rad svojo bivšo. Do tistega trenutka sem bila najbolj naivno dekle na zemeljski obli, tisti večer, ko pa je bilo vse te zlagane zveze konec, pa me je spremenil za zmeraj. In še vedno sem mu hvaležna, da me je naredil močnejšo.

P.S.: To ne spremeni dejstva, da me še vedno vsi komadi spominjajo nanj.

LP,

marilyn

Ker lahko. In ne zato, ker bi morali. Tako, da vam polagam na srce. Vsake tolk morte narest kakšno dobro delo in lepo bi bilo, da naredite to otrokom. Predstavljajte si, da živite brez računalnika, brez televizorja, brez mobitela. No, sedaj pa si predstavljajte, da živite brez čiste vode. Brez kruha, brez družine. Kako bi se počutili? Našla sem nekaj načinov, nekaj napotkov.

Vir pa je http://www.unicef.si, http://www.helpmanija.com.

• Posvoji punčko in reši otroka:

http://www.unicef.si/main/puncka.wlgt

• Vključi se v gibanje Helpmanija:

http://www.helpmanija.com/

• Še več napotkov pa lahko najdeš na:

http://www.unicef.si/FileBroker.aspx?Id=1639
(pdf dokument; 1.197 kB)

To je od Unicefa pa z njim povezane Helpmanije.

Potem so pa še druge strani, k sem jih našla na Unicefu oglaševane.

• Svetovno gibanje za otroke:

http://www.gmfc.org

• Unicef-združeni za otroke, združeni za mir:

http://www.unicef.org/football

• Glas mladih:

http://www.unicef.org/voy

Pa da me ne boste pljuval, kok se neki delam zavedno. Pač trudim se pomagat na različne načine. SMSi večinoma, kar tut nekaj pomeni. Kupujem razne ogrlice, obeske, zapestnice, katerih izkupiček gre za to in u prihodnosti si bom kupila uno punčko iz cunj, ker se mi zdi to ful dobra ideja. Nč vam ne pametujem, samo povem lahko, kaj naredte, če ste tega zmožni vsaj psihično, če ne finančno.

Lep pozdravček,

marilyn.